prvih dneh junija 1810 Bartolomeo Benincasa na poziv generalnega guvernerja Marmonta (»oseba, ki jo, poleg njegove naklonjenosti do mene, poznam po njegovi iskrenosti, veličini, svobodomiselnosti, iznajdljivosti in dobroti«) 1 odpotuje iz Milana v Ljubljano. 2 Iz previdnosti to stori šele potem, ko po zaprosilu dobi soglasje notranjega ministrstva Kraljevine Italije, v skladu s svojo predhodno zadolžitvijo vodje oddelka v javnem šolstvu, ki ga je med letoma 1806 in 1809 opravljal v Dalmatinskem šolskem uradu skupaj z Vincenzem Dandolom. Ker je Marmonta že spoznal med svojim bivanjem v Zadru, se Benincasa odpravi na Kranjsko z očitnim upanjem na ponovno delo v »javnem šolstvu«, 3 vendar pa se znajde v Ljubljani z nazivom in nalogo generalnega cenzorja, zadolženega za preventivni nadzor nad tiskanim